Dežela kozolcev je prvi muzej na prostem s kozolci. Vanj je prestavljenih 19 različnih sušilnih naprav, ki izvirajo iz Mirnske doline, le ena je iz okolice Ivančne Gorice. Namen postavitve je prikaz razvoja kozolca v časovnem, prostorskem in socialnem pomenu od preprostih sušil do razvojno bogatih oblik dvojnih kozolcev – toplarjev.
Kozolec je samostojna ali ob drugo gospodarsko poslopje prislonjena sušilna naprava, najpogosteje izdelana iz lesa. Stoji na domačiji ali ločeno na polju oziroma travniku. V kozolcu so sušili in shranjevali žita, seno, koruzo, lan, konopljo, stročnice, odrezke gomoljnic, praprot in drugo. Zlasti dvojni kozolci so primerno mesto za hrambo orodja, kmetijske mehanizacije in vozov ter tudi gradbenega materiala in sodobnih vozil.
Kozolci so večstoletni dosežek poljedelskih in živinorejskih dejavnosti v okolju kmečkih, grajskih in samostanskih kmetijskih posesti. Izkazujejo izjemen čut za uporabo naravnih gradiv in mojstrstvo tesarske tradicije. Predvsem na Slovenskem so se kozolci razvili v več tipov in značilnih oblik, ki jim ne najdemo primerjav drugod po svetu. Prav zato je kozolec postal ena izmed prepoznavnosti Slovenije. Dežela kozolcev skuša njegovo kulturno vrednost posebej izpostaviti in predstaviti nam in svetu ter spodbuditi zanimanje lastnikov za ohranitev kozolcev.
V muzeju na prostem je zastopanih šest razvojno dokazanih tipov kozolcev na Slovenskem: trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar).
Muzej se razprostira na 2,5 ha urejenih površin in ima 1 km dolgo mrežo sprehajalnih poti. V muzeju je najstarejši »Lukatov toplar« z letnico 1795, kar ga uvršča med najstarejše ohranjene dvojne kozolce pri nas in na svetu.
